Razstava Vitrine spomina

Kočevska med slovenskimi pokrajinami izstopa zaradi svoje posebne, pogosto tragične, zgodovine. V tridesetih letih 14. stoletja so Ortenburžani s svojih posestev z vzhodne Tirolske in s Koroške iz gospodarskih razlogov začeli na Kočevsko naseljevati svoje podložne kmete. Na Kočevskem se je zato oblikovalo zanimivo mešano jezikovno območje, ki je obstajalo 600 let. Dve kulturi – slovenska in nemška – sta tam soobstajali in se (deloma) prepletali do odselitve kočevskih Nemcev (Kočevarjev) v vzhodno Slovenijo (okolica Brežic (Rann)) v letih 1941/42 na podlagi sporazuma med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. V izpraznjene kočevarske vasi in domove so se po 2. svetovni vojni naselili novi priseljenci iz drugih slovenskih regij. Kočevska tudi danes ostaja stičišče kultur. Poleg peščice Kočevarjev, ki se med vojno niso izselili, je na tem območju tradicionalno prisotna še romska skupnost in nekatere novodobne priseljenske skupnosti (Hrvati, Srbi). Vsako leto se na obisk vrača vse več izseljenih kočevskih Nemcev in njihovih potomcev, ki iščejo svoje korenine. Še več: kulturne prvine s tega območja so se razširile po svetu, saj se poleg Slovenije ohranjajo tudi v ZDA, Kanadi, Avstriji in Nemčiji, kamor so se Kočevarji izselili.

Razstava Vitrine spomina je razstava o sedanjih in nekdanjih prebivalcih širše Kočevske, o ljudeh, ki se s tem prostorom tako ali drugače identificirajo. Razstavljene predmete so izbrali in posodili prebivalci Kočevske (Slovenci in kočevski Nemci) ter Kočevarji iz ZDA, Kanade in Avstrije. 21 oseb je prispevalo 22 predmetov, ki vsak zase pripovedujejo zgodbo lastnika in hkrati zgodbo Kočevske. Prav Kočevska je tista središčna točka, ki združuje vse navedene skupine in posameznike. Obenem so razstavljeni predmeti in življenjske zgodbe lastnikov predmetov pomemben element identitete in kulturne dediščine Kočevske.