Za čebelarstvo ni vsaki, kakor za matiko: čebelarstvo na Kočevskem

“Za čebelarstvo ni vsaki, kakor za matiko”: čebelarstvo na Kočevskem.

Avtorica: dr. Anja Moric
Projekt Zavoda Putscherle
Jezik: slovenski, angleški
Oblikovanje: Maruša Račič
Gostovanja:
 KKC Dolenjske Toplice (december 2018), Grad Kostel (september-oktober 2019), Knjižnica Kočevje (november 2019).
Finančno podprlo: Ministrstvo za kulturo RS

Vsebina razstave

Razstavo »Za čebelarstvo ni vsaki, kakor za matiko« – o čebelarstvu na območju širše Kočevske, sem naslovila po besedah kočev(ar)skega čebelarja, Georga Jurija Jonkeja, ki bi zaradi njegovih dosežkov prav lahko postavili ob bok velikanom slovenskega čebelarstva kot sta npr. Anton Janša in Peter Pavel Glavar. Jonke se je rodil leta 1777 v Gorenju pri Stari Cerkvi, bil 1803 v kočevski cerkvi posvečen v duhovnika in do upokojitve služboval v Črmošnjicah. Več o njem lahko preberete tukaj.

Osrednji del razstave »Za čebelarstvo ni vsaki, kakor za matiko« se osredotoča prav na dediščino Jurija Jonkeja, ki je bogato znanje o čebelah, ki so že v mladosti postale njegova strast, z zanosom prenašal na svoje rojake. Da bi kranjske kmete naučil čebelariti, je leta 1836 napisal priročnik z naslovom Anleitung zür praktischen Behandlung der Bienenzucht in ga dal na lastne stroške prevesti v slovenšečino kot Krajnski čbelarčik. Jonke se z izdajo čebelarskega priročnika v slovenščini in nemščini v zgodovino ni zapisal le kot pomemben kočevarski in slovenski čebelar, pač pa tudi kot intelektualec z izjemnim posluhom za sočloveka. Razumel je namreč, da mora, če želi širiti svoj nauk, pisati v jezikih, ki so jih ljudje tedaj večjezične dežele razumeli. Zaradi objave v slovenščini in nemščini in ker je bil napisan razumljivo, z mislijo na neizobraženega bralca, je Kranjski čebelarček našel mesto v mnogih kmečkih domovih na Kranjskem.

Razstava predstavlja tudi javnosti še neznan »jonkejev panj«, tj. panj s premičnim satjem, ki ga je Jonke kot prvi Kranjec in en prvih čebelarjev sploh, izdelal po vzoru čebelarskega mojstra Poljaka Dzierzona in pomeni velik napredek v čebelarski tehniki. Panj, ki je v lasti družine Kapš iz Občic, je poleg Jonkejevih knjig in časopisnih objav, redek materialni spomin Jonkejeve čebelarske zapuščine.

Razstava prinaša vplogled v razvoj čebelarske panoge na Kočevskem, kjer smo, po do sedaj znanih podatkih, prvo čebelarsko organizacijo dobili leta 1901. Tedaj je, pod okriljem na Dunaju ustanovljene avstrijske čebelarske zveze Centralverein für Bienenzucht in Österreich, nastalo Podružnično združenje čebelarjev iz Kočevja in okolice Zweigverein für Bienenzucht in Gottschee und Umgebung. Domače čebelarstvo je bilo sicer razširjeno že vsaj od 16. stoletja dalje, o čemer pričajo dajatve, zabeležene v urbarjih Kočevskega gospostva, med drugim pa tudi upodobitev sv. Ambroža, zaščitnika čebel iz istega obdobja (l. 1557), v cerkvi v Lazih. Na prisotnost čebel in čebeljih izdelkov kaže tudi njihovo pojavljanje v kočevarskem ljudskem izročilu – npr. v legendi o sv. Petru in čebeli, ki jo je zapisal Wilhelm Tschinkel v knjigi Kočevarska folklora ali pa v pesmi o čebeli, ki leti čez visoko goro, ki je bila pred drugo svetovno vojno v nekaterih krajih del poročnega slavja.

Takšna in drugačna dejstva o bogati zgodovini in kulturni dediščini kočevskega čebelarstva so lahko spoznali obiskovalci razstave »Za čebelarstvo ni vsaki, kakor za matiko« – čebelarstvo na Kočevskem. Vsebino razstave smo prilagodili tudi osnovnošolskim otrokom iz Dolenjskih Toplic in Kočevja, za katere smo v Zavodu Putscherle pripravili dve delavnici o čebelarski dediščini Čebele rojijo. Od marca 2020 pa lahko otroci in njihovi starši našega velikega čebelarja in čebelji svet spoznavajo ob prebiranju poučne slikanice Čebelarske domislice Jurija Jonkeja. Zaradi bogate spremne besede lahko knjiga služi tudi kot učni pripomoček v osnovnih šolah.

Razstavo »Za čebelarstvo ni vsaki, kakor za matiko« je Zavod Putscherle prvič predstavil decembra 2018 v Kulturno kongresnem centru Dolenjske Toplice. V letu 2019, ki ga je Občina Kočevje razglasila za Leto čebel in medu, pa je gostovala tudi na gradu Kostel in v Knjižnici Kočevje.

dr. Anja Moric

Share This: