Mnenje Lele Angele Mršek Bajda (Lele B. Njatin) o naših otroških knjigah
V drugi številki znanstvene revije Jezik in slovstvo je izšla recenzija otroških knjig izpod peresa Lele Angele Mršek Bajda (Lele B. Njatin). Ocenila je knjige Anje Moric (avtorica) in Barbare Koblar (ilustratorka): Polšji možic: zgodba iz kočevskih gozdov, Kako je volkec Vilko postal junak Vilko Klepec in Mikulov vrag: vragolije iz Kostela. Recenzija je dostopna tukaj.
Odlomek iz recenzije:
“Knjige Vilko Klepec, Mikulov vrag in Polšji možic bralca prepričajo, da je načitanost mogočen izvir volje za literarno ustvarjanje in njegova solidna utemeljitev. Zato velja opozoriti na razmerje literarnega in folklornega žanra v teh treh knjigah. Če je folklorni žanr nekaj subliterarnega, iz česar literatura črpa, da bi se obnavljala (J. Šklovski), žanri vseh vrst predstavljajo skupen literarni podsistem (D. S. Lihačov). Moč folklornega je v tem podsistemu odvisna od tega, ali dosega vsesplošno človeško skupnost (M. Stanonik), torej ne nujno le bralce. Sila doseganja občestva je svetovni nazor, ki ga ponuja žanr. Moricova v svojih besedilih spaja dva historično raznorodna nazora: na strani folklore so misli iz tradicije, ki danes živijo kot nepovezani fragmenti, saj se zunaj književnosti le (še) priložnostno srečujejo z vzorci življenja in nimajo velikega vpliva na duha družbe; na drugi strani je njen aktualni avtorski splet psihološke mreže pripovedi in moralnih vrednot v njej, ki nastopa kot oseben, dokler se ne izkaže njegov življenjsko-družbeni vpliv, oz. je najprej literaren, z možnostjo, da doživi uporabo v vsakdanjosti. Dodati je treba, da Moricova v svoje pripovedi poleg folklornega vpleta še etnološko: govori o izginulih poklicih in običajih, tradicionalnih jedeh in pijačah ipd. Četudi je jasen namen knjig obuditi zanimanje za nekdanje oz. folklorno, je folklorno v tem primeru vendarle bolj sredstvo za posredovanje literarnega kot pa predlagani življenjski vzorec. V njenih besedilih se folklorni žanr vdaja literarnemu. So nekaj enkratnega, posebnega, njihovo avtorstvo je samosvoje, žanr je v tem primeru umeten izdelek (A. Jollés), torej na literarni strani podsistema žanra. Prav po tem lahko prepoznamo Moricovo kot književnico. Kljub zunajliterarnim vzrokom za nastanek, svoje knjige prepušča prej književni skupnosti kot pa vgraditvi v vsakdanjost družbe: te knjige ljudi povezujejo kot bralce, in ne kot soustvarjalce upovedanega žanra. Folklorno v literarnih besedilih v knjigah Vilko Klepec, Mikulov vrag in Polšji možic opravlja delo navdiha za avtorsko prozo.”
Lela Angela Mršek Bajda (umetniško ime Lela B. Njatin)
